četrtek, 21. avgust 2014

Je po novem pridevnik "slovenski" v Porabju nezaželen??

"Teh kolumn nisem pisal za strinjanje, marveč za razmišljanje. Če bi pričakoval hvalo in položaje, potem bi pisal o neverjetni poštenosti in delavnosti slovenskega naroda. Jasno mi je bilo, da se podajam na spolzek teren, ker me je pač resnično zanimalo, kako funkcioniramo; zanimala me je resnica, ne demagogija. In kot je znano iz psihologije, ko človeka dregnete v vzrok njegovega simptoma, reagira z agresijo." (Miha Mazzini)... S tem citatom se lahko popolnoma poistovetim; tudi moji blogi so pisani za razmišljanje in zavedanje... A razmišljajo, se zavedajo in težijo k spremembam le pametni in trezni ljudje... Ostali napadajo, zmerjajo, iščejo krivce v vseh drugih, le v sebi ne... To je porabski vsakdan...
Koliko je v Porabju še Slovencev - tu mislim tiste, malo ali mnogo mlajše od mene - ki jim je vsaj atomček do ohranjanja slovenskega jezika v skupnosti??? ... Da so taka vprašanja retorične narave, sem dobila potrditev v teh dneh... Takih je le za vzorec... Mladi so pred kratkim ustanovili "Društvo porabske mladine". Za tiste, ki pridevnik "porabski" enačite s pridevnikom "slovenski", moram dati popravek. Pomota!!! Gledam namreč fotografije prvega društvenega dogodka; na njih je največ takih članov, ki so Slovenci le še po Adamu in Evi; in ne znajo - razen nekaj fraz - nič slovensko... Razmišljam, tuhtam - kje so mladi, recimo z Gornjega Senika, ki še nekako govorijo slovensko? Zakaj niso v društvu?? Malo se pozanimam... Ah, saj v tem društvu ne govorijo slovensko, mi je bilo rečeno... In na novi fb-strani, kjer je najprej madžarsko poimenovanje društva, šele nato slovensko, tudi besedilo k fotografijam je najprej madžarsko, šele potem slovensko, komentiram fotke v smislu, da mi v nazivu društva manjka pridevnik "slovenski"... Čez nekaj ur je bil moj komentar izbrisan... Zakaj??? Je po novem pridevnik "slovenski" v Porabju nezaželen? Brisanje pač pove, da bi se to društvo moralo imenovati, recimo Multikulturno društvo porabske madžarsko govoreče mladine... Točno tako! Toda - zakaj bi potem njegovo dejavnost financiral Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu??? In tisti, ki ste se na Vseslovenskem srečanju v Državnem zboru raznežili ob lepih besedah porabske mladenke, ste pač bili pretentani. Mladenka je predsednica društva, v katerem se govori madžarsko in briše komentarje, kjer jo neka gospa tečnoba spomni, da bi njeno društvo bilo smiselno, če bi v svojem nazivu imelo pridevnik "slovenski"... (Seveda ne le v nazivu, tudi dejavnosti naj bi podpirale ohranjanje govorjenega slovenskega jezika in utrjevale jezikovno zavest pri mladih, saj bi bilo edino normalno, da so člani tega društva le Slovenci! O tem seveda fantaziram jaz, pa naivneži na Uradu, ki spodbuja delo mladih SLOVENCEV, če sem prav obveščena...) Zgodbe pa tu še ni konec. Pika na i sledi...
 Pod omenjenimi fotografijami se je pojavil še en komentar mojega fb-prijatelja, Slovenca z zahodne meje slovenstva, ki je tudi rahlo pikro izrazil svoje mnenje o multikulti zamejskih druženjih, ki vodijo Slovence k potujčenju... Gospodična predsednica ga ni izbrisala, ampak prav smešno odgovorila, da nima pravice komentirati, saj še ni bil v Porabju, ker ga ona ne pozna. Pa še zabrusila mu je, da je nesramen: "Zelo grdo se obnašate, saj nas sodite na podlagi enega zapiska, ki ga je zapisala gospa, ki bi se lahko sama ukvarjala s svojim področjem!"  Sancta simplicitas! Tragikomedija pač, a vseeno bolje, kot to, kar se je zgodilo mojemu, silno nedolžnemu komentarju. Napisala sem novega, veliko bolj temeljitega, ki je ta trenutek še tam. Ljubi bog, tečna gospa je v Porabju že dalj časa, kot je nekultivirana gospodičnica na svetu! In se ves čas ukvarja s svojim področjem, a, na njeno žalost, res sama! Bela vrana med črnimi - neuspeh zagotovljen! In še en komentar je tam - hvala, prijateljica, tudi dobra poznavalka razmer... Ampak...
Višnja na torti se je pojavila naslednji dan. Gospodičnica Martina, njena sestrica in mama so rešile neljubi problem po nojevsko: blokirale so me na facebooku in zdaj zanje problema ni več! Življenje je dalje lepo, enostavno in brez čigavih koli očitkov - in samo v madžarščini! Tako se to dela, dame! Zakaj bi morale na svojih časovnicah gledati neko slovenščino in se počutiti malenkost krive, ker je same v medsebojni komunikaciji ne uporabljate... Pa tako sem verjela, da se omenjenim damam nenehno dogajajo krivice apokaliptičnih razsežnosti!!! In tako lepo sem pisala o njih, jih podpirala in dajala lastne roke v ogenj zanje... Uf, saj me je nekajkrat grdo opeklo... Ta izkušnja, upam, je epitaf moji naivnosti... 
Vem, da ne bom odnehala! Trdno sem prepričana, da je edina možnost narodovega preživetja ohranitev živega jezika. Za vsaj drobne kamenčke v neskončnem mozaiku se bom borila dalje, saj lahko dam le to, kar imam: znanje, zgled, spodbudo in vero! Vse drugo je v vaših rokah...
 

sobota, 16. avgust 2014

Slovenska politika se ne bo ukvarjala z zamejsko stvarnostjo!!!

Naslov mojega tokratnega nočnega razmišljanja je odgovor na vprašalni naslov predhodnega zapisa. Zamejska stvarnost namreč slovenske politike ne zanima, ker je politika (in diplomacija) umetnost laganja in sprenevedanja. Nič več... Zgolj politika... Kakšno dojemanje, neki! Nihče od politikov se ne bo ukvarjal z dojemanjem položaja nekih Slovencev za mejo, če se še s tistimi doma ne ukvarjajo! Ve se, čemu je namenjen Urad za Slovence; pridejo, ko se proslavlja resničen ali tudi fiktiven uspeh, delijo denarce, kako in komu - ne bi o tem... Kaj oni v resnici vedo o ohranjanju jezika, duše, slovenskega srca zunaj matične države? Zelo malo, pravzaprav nič. (Obstaja izjema, ki veliko ve, je dalj časa na Uradu in ga zanima. Gospod Rudi. A je samo eden.) Ker so njihovi informatorji, naveze in zveze pretežno tisti, ki jim je slovenstvo poklicna usmeritev. Preživetje! Če sem do konca iskrena - v vseh teh letih in menjavah na Uradu sta po moji presoji bila le dva, ki sta Urad vodila korektno, in vedela, čemu sta na njegovem čelu: najprej Peter Vencelj, ki je svojo vlogo dojel sicer, žal, komaj ob koncu mandata, in Ljudmila Novak, ki je kot jezikoslovka bila dobra poznavalka osrednje vloge jezika pri ohranjanju skupnosti in je to tudi vedno poudarjala. Vseh drugih se niti nočem spomniti, ker je škoda izgubljati besede...
Ko sem pred več kot dvema desetletjema prišla v Porabje, nepolitično, nestrankarsko, zgolj s strokovnimi in romantično naivnimi nagibi, sem bila grozno nevedna; ljubila sem slovenski jezik, imela sem svoj narodnostni ponos in dostojanstvo ter trdno vero, da s svojim zgledom, strokovnim znanjem, vztrajnostjo, doslednostjo in ljubeznijo do slovenstva lahko pripomorem k ohranitvi slovenskega duha v teh krhkih, ranjenih in od zgodovine ter pravkar odkrite svobode načetih krajih; da pomagam graditi nekaj novega in trdnejšega; da bo svoboda v demokratičnih spremembah pomenila odločitev za slovenstvo; da bo moja država Slovenija dojela, da je poleg knjig, plesov in petja potrebno Porabskim Slovencem dati tudi slovenski kruh; da brez ekonomske podlage ni napredka na nobenem področju... Slovenska politika ni dojela...
V več kot dveh desetletjih se v Porabju ni zgodila niti ena slovenska gospodarska investicija, kjer bi se s slovenske strani reklo: Takole: To je slovenska firma ali ustanova, ki je nastala s slovenskim denarjem, tu se govori slovensko! Ja, saj se v Porabju s strani Slovenije finančno oskrbujejo nekatere t. i. slovenske investicije, ki pa z ohranjanjem slovenskega jezika in identitete nimajo, žal, nobene zveze... Ker slovenske politike ni zanimalo, kam, komu in za kaj daje slovenski denar... In je še vedno ne zanima... Tudi predstavnikov Slovenije v teh krajih ne... Oziroma so lepo tiho, ker je tako tudi bolj ugodno zanje... Skrb za uglajeno medijsko podobo in trdnost Potemkinovih vasi je glavna dejavnost t. i. slovenskih predstavnikov v Porabju...
  Slutim, da bo nova slovenska vlada s tako politiko - brez strategije in poznavanja pravih problemov - nadaljevala... In - ne čudite se, če v Porabju - morda tudi drugod po zamejstvu - zelo kmalu ne bo slišati niti ene slovenske besede...


ponedeljek, 11. avgust 2014

Bo slovenska politika kdaj dojela zamejsko stvarnost??

Skoraj mesec dni je od slovenskih parlamentarnih volitev, na katerih je močno zmagala Stranka Mira Cerarja, nove politične zvezde, človeka, ki smo ga normalni državljani že davno želeli videti na kakšnem pomembnem političnem položaju, saj je njegova retorika vedno umirjala, utemeljevala in dokazovala, da so poštenost, solidarnost in vladavina prava vrednote, za katere bi se morali boriti vsi, ki imajo moč odločanja ... V preteklem dopustniško obarvanem mesecu so nas mediji bombardirali z raznoraznimi informacijami, mene pa predvsem zanima, kakšno stališče/politično držo bo SMC zavzela do Slovencev zunaj meja, do slovenskega kulturno-jezikovnega prostora na vseh štirih straneh Dežele za administrativno mejo ...
Ne vem, kako je s tem, saj še ni niti okvirne koalicije, čeprav se že pojavljajo namigi, da bi upokojenska stranka silno želela obdržati primat nad Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu, saj njen minister grozno rad ministruje!!! Ta urad, takšen, kot je bil v zadnjem času, je dobesedno slovenska sramota, zato predlagam novi vladi - če nima pametnih idej ali ljudi, ki bi ga kompetentno vodili, da ga ukine. Pač eden nebodigatreba proračunski porabnik manj ... Kaj so ti osebki dejansko vedeli o Slovencih zunaj Slovenije (minister in državna sekretarka namreč)? Manj kot nič!! In jih niti ni zanimalo, saj so za njihove udobne in pregrešno dobro plačane fotelje politična botrstva bila dovolj ... Imeli so čas in politične zveze, nič drugega ... Seveda vem, da je minister politična in ne strokovna figura, toda vsak klovn pa naj res ne bi bil minister!!! In to se dogaja iz leta v leto, iz mandata v mandat, vedno huje; tu in tam se sicer pojavi kdo, ki nekaj ve o tem, kar počne ... Toda - se kdo v slovenski politiki vpraša o kredibilnosti in kompetentnosti nekaterih samozvanih manjšinskih politikov v zamejskih skupnostih? Ne! Ker je lažje nasedati nekim ustaljenim, za matične politike enostavnejšim rešitvam, ki pa v resnici Slovencem v sosednjih državah na dolgi rok veliko bolj škodujejo kot koristijo, a o tem nekredibilni ministri seveda nimajo pojma!
 Ko sem v posebni poletni številki Mladine prebrala intervju z dr. Angeliko Mlinar, koroško Slovenko, do nedavnega poslanko v avstrijskem parlamentu, po novem evropsko poslanko, liberalko, članico Narodnega sveta koroških Slovencev, doktorico prava in zagrizeno borko za enakopravnost - predvsem pa izjemno žensko - sem se globoko zamislila ob nekaterih njenih zelo direktnih in iskrenih izjavah in razmišljanjih, ki so - na las podobna mojim!!! Tehtni premisleki o položaju Slovencev na Koroškem, o tem, da je od devetdesetih let na videz diskriminacije manj, toda ne zaradi napredka demokracije, temveč zaradi dejstva, "ker nas Slovencev na Koroškem tako rekoč ni več", pravi Angelika Mlinar ... To pa mi je nekam znano - od tam, z vzhodne meje ...
Mlinarjeva je zelo kritična do odnosa Slovenije do Slovencev zunaj njenih meja: "Primerjava z Indijanci ni dobra, ker ti niso imeli države matice, mi, koroški Slovenci, pa imamo tukaj Slovenijo in nekega ministra Žekša (bil je minister v času t. i. konsenzne skupine), ki zagovarja stališče, da zakon ni pomemben, da je pomembna kultura, lepo vedenje, prijazni odnosi. Takšne ljudi lahko zgolj vprašam, zakaj potem v slovenskem parlamentu samo ne pojejo. Kakšne izjave pa so to? Vse to zamerim Sloveniji. Dejansko zamerim, ker tako ne gre ... Zamerim jim, ker ni strategije. Oziroma bolje, strategija Slovenije očitno sedaj je, uničimo narodno skupnost, ker jim gremo tukaj v Ljubljani očitno na živce."
 Na novinarjevo repliko: V Sloveniji navadno rečejo, da strategijo in pobudo prepuščajo manjšini. Češ da bi vmešavanje v manjšinske zadeve le še poslabšalo vaš položaj. Mlinarjeva odgovarja: "To ni nič drugega kot strategija neprevzemanja odgovornosti. Še v družini stvari ne delujejo tako in tudi v Sloveniji ne funkcionirate tako. Saj imate za to parlament in volitve, ne? Mi v NSKS in jaz osebno se zaradi tega zavzemamo za skupno, demokratično legitimirano zastopstvo. Zato pa bi potrebovali neki zakonski okvir. Z drugimi besedami, ne gre za to, da bi se o tem dogovorila gospod Inzko, vodja NSKS, in na primer gospod Šturm, vodja ZSO, ker to ni niti izvršna skupina ljudi niti ni to legislativa, to je zgolj neka skupina ljudi, ki je organizirana po pravu o društvih. In oprostite, poglejte samo, kako je legitimiran gospod Šturm. Tam, v tisti organizaciji imajo nekakšen delegatski sistem, kot da so sredi Kube. On, Šturm, določa, kdo ga bo izvolil!"... Navedena citata sta izjemno zgovorna. To je že tretji primer, ki ga poznam - in omenjeni Urad bi se moral končno vprašati, kako, s kom in s kakšno strategijo naprej. Intervju, iz katerega sem povzela ta delček, je v celoti izjemen in vreden branja. Ta neverjetna dama, dr. Angelika Mlinar, mi je res razkrila povsem nova obzorja...
Post scriptum:  Na skrajnem vzhodnem delu slovenskega etničnega ozemlja, v Porabju, je zmeda okrog tega, kdo je legitimen zastopnik manjšine, že leta in leta popolna. In peščici večnih funkcionarjev ter njihovih prisklednikov to še kako ustreza. Prva samostojna organizacija slovenske skupnosti je bila Zveza Slovencev, ki dolga leta ni posvečala posebne pozornosti formalno pravni ureditvi. Štiri leta za njo je bila na osnovi manjšinskega zakona ustanovljena Državna slovenska samouprava. Ergo, formalno pravna zastopnica, partnerka domicilne madžarske države in zakonsko določena predstavnica Slovencev na Madžarskem, torej uradna krovna organizacija, je samo DSS! In tega nekako Slovenija ne dojame. Ne vem, če namerno ali iz nevednosti, a gotovo ni etično in higienično! Kaj pa Zveza Slovencev, ki jo Slovenija favorizira kot krovno organizacijo, edino partnerko? Zveza je društvo, neka skupina ljudi (približno 100 članov - torej še zdaleč ne predstavlja Slovencev na Madžarskem!!!), ki je organizirana po pravu o društvih, če malo parafraziram Angeliko Mlinar. Še dalje: V tisti organizaciji imajo nekakšen delegatski sistem, kot da so sredi Kube ... O tem, kdo so delegati in kako se jih pridobiva, pa ne bi razglabljala še stotič. Preberite v prejšnjem odstavku ... Tudi grotesk o krovnikih ne ... Sever, zahod ali vzhod - enaki problemi, enake dileme, enaka vprašanja in skrivalnice ... Veliko dela, če se ga bo kdo na Uradu za Slovence, predvsem pa v novi slovenski vladi, kdaj lotil ... Če bo komu v interesu - slovenskim davkoplačevalcem gotovo je - korenito spremeniti, urediti in postaviti pravila. Na vseh področjih manjšinskega delovanja, predvsem pa terjati odgovornost!!!